Višino davka na dobiček podjetij določajo občine

Višino davka na dobiček podjetij določajo občine

Višino davka na dobiček podjetij določajo občine

Vsebina

Davek na dobiček podjetij določajo in prejemajo občine

1) KLJUČNE KORISTI ZA OBČINE

1.1. Močnejši občinski proračuni

Če občine same pobirajo davek na dobiček podjetij, dobijo:

  • stabilen vir prihodkov,

  • višje prihodke v gospodarsko razvitih območjih,

  • več sredstev za infrastrukturo, socialo, vrtce, šole, domove za starejše.

1.2. Spodbuda za privabljanje podjetij

Župani bi imeli neposreden interes:

  • znižati občinsko birokracijo,

  • pospeševati odprtje poslovnih con,

  • vlagati v infrastrukturo, ki privablja podjetja,
    ker bi vsako novo podjetje povečalo občinski proračun.

1.3. Regionalna specializacija

Občine bi lahko prilagajale stopnjo davka:

  • industrijske občine → nižja stopnja za proizvodnjo

  • turistične občine → posebni režimi za sezonska podjetja

  • tehnološka središča → davčne olajšave za startup-e

Vsaka občina bi optimizirala davek glede na svojo razvojno strategijo.

1.4. Večja decentralizacija in lokalna samouprava

Sedaj občine nimajo skoraj nobenega vpliva na davčno politiko.
Tvoj model daje občinam pravo fiskalno avtonomijo, kar pomeni:

  • manj centralizacije države,

  • več odgovornosti lokalnih vodstev,

  • več tekmovalnosti med občinami (pozitivni učinek).

2) KORISTI ZA PODJETJA

2.1. Nižje in bolj fleksibilne davčne stopnje

Občine bi lahko tekmovale z ugodnimi stopnjami (npr. 3–25 %).

2.2. Hitrejši postopki

Ker občine financira dobiček podjetij, bodo:

  • pospešile gradbena dovoljenja,

  • olajšale odpiranje podjetij,

  • zagotavljale boljše pogoje za poslovne cone.

2) KORISTI ZA PODJETJA

2.1. Nižje in bolj fleksibilne davčne stopnje

2.2. Hitrejši postopki

2.3. Večja preglednost porabe denarja

Podjetja bi videla, da gre njihov davek za:

  • ceste v občini,

  • lokalne vrtce,

  • podjetniške cone,
    ne v abstrakten državni proračun.

3) KORISTI ZA DRŽAVO

3.1. Manj obremenitev državnega proračuna

Država se razbremeni financiranja:

  • občinskih projektov,

  • lokalnih investicij,

  • lokalnih socialnih programov.

3.2. Hitrejši razvoj manj razvitih občin

Država lahko preusmeri sredstva, ki jih je prej dajala občinam, v:

  • strateške investicije,

  • prometne koridorje,

  • obrambo,

  • znanost.

3.3. Večja odgovornost županov in bolj transparentno upravljanje

Ker občine živijo od podjetij, se bodo:

  • bolj trudile za naložbe,

  • manj zanašale na državo,

  • bolj učinkovito upravljale.

SPREMEMBA ZAKONODAJE (osnutek)

3) SPREMEMBA ZAKONODAJE (osnutek)

Za uvedbo sistema, kjer občine določajo in pobirajo davek na dobiček podjetij, je potrebna:

3.1. Sprememba Ustave RS (14., 142., 147. člen)

  • določitev, da lahko občine same uvajajo davke,

  • prenos pravice določanja stopenj DDPO,

  • prenos pravice pobiranja prihodkov iz dobička podjetij.

3.2. Popolnoma prenovljen Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-3)

Glavne spremembe:

  • država določi samo minimalni okvir (npr. min. 3 %, max. 25 %),

  • občine določijo konkretno stopnjo za podjetja s sedežem ali dejavnostjo v občini,

  • določitev pravil delitve davčne osnove pri podjetjih, ki poslujejo v več občinah.

3.3. Spremembe Zakona o lokalni samoupravi

  • uvedba »občinske davčne politike«,

  • obveznost javnega poročanja, kako se uporabi denar od podjetij,

  • določitev minimalnih standardov za investicije.

3.4. Sprememba Zakona o financiranju občin

  • odprava razširjenih državnih transferjev,

1. Kako bi revne občine imele koristi, če davek na dobiček podjetij postane občinski?

1) Vskoči glavni mehanizem: “Davek sledi lokaciji proizvodnje”

Podjetje plača davek tisti občini, kjer ustvarja dobiček, ne tisti, kjer ima sedež.

To pomeni:

  • Če ima podjetje sedež v Ljubljani, proizvodnjo pa v revni občini →davčni prihodek bi šel revni občini, ne Ljubljani.

  • Vse proizvodne hale, tovarne, logistični centri, sončne elektrarne, kamnolomi, turistične nastanitve → plačajo tam, kjer stojijo.

👉 To je ENORMNA prednost za podeželske občine, kjer je več prostora za industrijo in energijo.

2) Revne občine imajo najcenejša zemljišča → privabljajo industrijo

Cene zemljišč in komunalni stroški so:

  • 3×–10× nižji kot v razviti občini,

  • gradbeno dovoljenje gre hitreje,

  • manj lokalnega odpora krajčanov.

Če revna občina ponudi npr. 10–12 % davek, medtem ko bogata občina vztraja pri 20 %, bo podjetje raje postavilo obrat v cenejši občini z nižjo stopnjo.

2. To je preizkušen model

  • Švica — kantoni z nižjimi davki privabijo ogromno podjetij.

  • Slovaška in Poljska — industrijski parki so v majhnih občinah, kjer je davek nižji.

3) Posebna pravila za naravne vire in velike objekte

Revne, podeželske občine imajo:

  • hidroelektrarne,

  • vetrne elektrarne,

  • sončne farme,

  • kamnolome,

  • gramoznice,

  • lesno industrijo,

  • kmetijsko predelavo,

  • logistične cone ob avtocestah.

Če se uvede pravilo, da 50–70 % davka od podjetja ostane občini, kjer naprava stoji, dobijo revne občine:

  • velike stabilne prihodke,

  • razvoj infrastrukture,

  • nizko brezposelnost,

  • večjo pogajalsko moč.

4) Revne občine lahko uvedejo “super-privlačne pakete”

Zakon jim dovoli:

  • 5-letno 0% stopnjo za nove investicije,

  • 10-letno polovično stopnjo,

  • dodatne olajšave za podjetja, ki zaposlujejo domačine.

Bogate občine tega ne bodo mogle ponuditi, ker so že prenaseljene in imajo visoke stroške.

5) Država lahko doda izravnalni sklad

Za ravnovesje:

  • Občine z manj podjetij dobijo 5–10 % nacionalnega izravnalnega deleža.

  • Ta delež se financira iz deleža davkov bogatejših občin.

To ni več “prošnja državi”, ampak avtomatski, matematični mehanizem.

3. Praktičen primer, kako revna občina profitira

Vzemimo revno občino X:

  • Zdaj ima 30 malih podjetij → davka praktično nobenega.

  • Po novi ureditvi:

➤ Priselitev 1 logističnega centra = +5 milijonov € letno

➤ 1 solarna farma = +1,5 milijona € letno

➤ 2 proizvodni hali = +2–3 milijone € letno

To je takoj 10–12 milijonov več prihodkov
(danes takšna občina živi z 2–3 milijoni proračuna).

To pomeni:

  • asfaltirane ceste,

  • dom za starejše,

  • višje plače v občinski upravi,

  • urejene šole,

  • nova delovna mesta,

  • nižje komunalne takse za ljudi.

webmaster © Glas Upokojencev