Ne morem izraziti toliko veselja, kot ga je v meni!

Upokojenke in upokojenci, članice in člani Glas upokojencev, dragi naši otroci in vnuki ŠTUDENTJE, SDS, Nsi, SNS,, Stanke Aleša Primca, Zeleni, Sindikati Neodvisnot, Zbor za republiko in SLS, razočarani volilci Svobode, SD....

Spoštovani policisti, obsojeni in ponižani, dragi pripadniki vojske, delavci v javni upravi, medicinci, vsi..

Spoštovani!

Nad našo Slovenije se jasni! Sneg je pobelil gore in doline, pomlad prihaja v našo deželo!

Res je, pomlad prihaja..

Le skupaj bomo pregnali črno temo, nagnali temne čase in črne prince, ki nam vladajo!

Ne le upanje, sedaj štejejo dejanja, pogum in volja! Šteje veselje in odločenost, da dosežemo boljše čase, čase, ki smo si jih zaslužili, ko smo se odločali o samostojni Sloveniji in nagnali zajedalce in okupatorje, ki so se ponovno pojavili, da uničijo naše sanje in našo Slovenijo!

Skupaj moramo po sanje! Sanje, ki so nas spremljale, ko smo delali po tovarnah, plačevali davke in prispevke, ko smo bili mladi in ustvarjali družine in verjeli in verovali, da bomo v starosti živeli dostojno in dostojanstveni! Ne po sanje.. Doseči moramo realnost teh sanj!

Vsi zgoraj našteti bodo imeli predstavnike govorcev, močno jim zaploskajmo! Spomnili se bomo bolnih in ljudi, ki ne bodo mogli biti z nami, rojakov, vseh vernih in nevernih..

In zapeli bomo ZDRAVICO! Če bo potrebno dvakrat! In na koncu BOMO ZAPLOSKALI!! V čast ponosa, v čast dani lepoti domovini in kot spremstvo v jutrišnji dan.. Ja, po himni bomo zaploskali!!

Trenutno nam ostane borba za pokojnine, proti podražitvam pobesnelih vladajočih, skorumpiranimi mediji, ostane borba za popravo krivic! Pa če traje še dolgo, krivice bomo popravili!

Ponosno in pogumno zavihrajte slovenske zastave, zapojte čebelice in naše, domače slovenske pesmi z nami!

V veselje in čast mi je, hvaležen in poln moči vam v pozdrav:

BOG ŽIVI SLOVENJO, BOG ŽIVI DOBRE LJUDI!!