V zadnjih tednih slovensko javnost in strokovne kroge buri primer, ki bi lahko korenito spremenil način, kako slovenska policija zagotavlja varnost.

Tožilstvo je namreč vložilo obtožnico proti policistom, ki so posredovali proti nasilni osebi, ta pa je med postopkom umrla.

Medtem ko se pravosodni mlin vrti, se med policisti in delom javnosti krepi občutek, da v Sloveniji poteka tih lov na policiste. Se možje v modrem bojijo ukrepati, ker bi lahko zaradi "opravljanja svojega dela" končali na zatožni klopi?

Policijsko delo je po svoji naravi nevarno in nepredvidljivo. Policisti se morajo v delčku sekunde odločiti, kako zaščititi življenja – svoja in življenja tretjih oseb.

V konkretnem primeru, ki je sprožil burne odzive, so policisti posredovali proti osebi, ki je predstavljala resno grožnjo.

Kljub uporabi strokovnih prijemov in prisilnih sredstev se je intervencija končala tragično. Vendar pa ključno vprašanje ostaja:

Ali je tragičen izid nujno posledica kaznivega dejanja policista ali splet nepredvidljivih zdravstvenih okoliščin nasilneža?

Odločitev tožilstva, da policiste preganja, po mnenju mnogih pošilja nevarno sporočilo: Če boste ukrepali proti nasilnežem, tvegate zapor.

Policijski sindikati so se na dogajanje odzvali ostro. Opozarjajo, da se ustvarja klima, v kateri policisti ne bodo več upali uporabiti zakonitih pooblastil.

Ključne težave, ki jih izpostavljajo strokovnjaki za varnost:

• Strah pred ukrepanjem: Policist bo v kritični situaciji okleval, kar lahko povzroči smrt nedolžnih ali policista samega.

• Sodba za nazaj: Tožilci in sodniki analizirajo situacijo v mirnih pisarnah leta kasneje, policist pa se mora odločiti v sekundi, pogosto pod vplivom adrenalina in napada.

• Podpora sistema: Policisti imajo občutek, da jih država, ki jo ščitijo, ob prvem zapletu pusti na cedilu.

"Ne gre več le za posamezne policiste, gre za vprašanje nacionalne varnosti. Če policistu vzamemo pravico do uporabe sorazmerne sile proti nasilnežu, smo razorožili državo."

V javnem diskurzu se pogosto pozablja na vzrok intervencije. Policija ne posreduje brez razloga.

Intervencije so posledica nasilnega vedenja, groženj z orožjem ali nevarnosti za okolico.

Kritiki trenutnega pregona opozarjajo na paradoks: družba od policije zahteva red in mir, ko pa policija uporabi silo za vzpostavitev tega reda (kar je njena zakonska dolžnost), je demonizirana.

Če nasilnež, ki se upira in ogroža druge, med postopkom utrpi posledice, se krivda avtomatsko pripiše policistom, namesto da bi se osredotočili na prvotno nasilno dejanje, ki je intervencijo sprožilo.

Če se bo trend "gona" proti policistom nadaljeval, lahko pričakujemo t.i. efekt ohladitve.

Policisti bodo pri svojem delu postali pasivni. Raje bodo "pogledali stran" ali reagirali prepočasi, samo da se izognejo birokratskim in kazenskim postopkom.

To prinaša dolgoročne posledice:

1. Porast kriminala in nasilja na ulicah.

2. Manjša učinkovitost pri varovanju življenja in premoženja.

3. Upad morale v policijskih vrstah in težave pri rekrutiranju novih kadrov.

Tragični dogodki so vedno priložnost za analizo, a ta mora biti poštena in strokovna, ne pa populistična.

Policisti, ki tvegajo svoja življenja za varnost državljanov, si zaslužijo pošteno obravnavo, ki upošteva realnost dela na terenu.

Če bo sistem policiste kaznoval za opravljanje njihovega dela, bomo na koncu največjo ceno plačali državljani – z izgubo varnosti.

Pripravil: Peter Humar, Glas Upokojencev Pavla Ruparja

Zapis: Ključne besede: Slovenska policija, Policijsko nasilje, Varnost, Sindikat, kriminal