Logotipa in slogana »Na sončni strani Alp« ter »Slovenija, moja dežela« sta bila ključna elementa promocije slovenskega turizma v 80. letih prejšnjega stoletja.

Oba slogana sta bila del širše kampanje, ki je poudarjala lepote Slovenije in spodbujala gostoljubnost ter pripadnost domači deželi.

»Slovenija, moja dežela«

Ta slogan je bil osrednji del oglaševalske akcije, ki jo je v 80. letih prejšnjega stoletja zasnovala oglaševalska agencija Studio Marketing po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Kampanja je imela velik vpliv na prebivalce, saj je spodbujala zavedanje o pomenu turizma in gostoljubnosti ter krepila nacionalno identiteto. Slogan je postal tako priljubljen, da so ga ljudje začeli uporabljati na lastno pobudo, kar je dodatno prispevalo k njegovi prepoznavnosti.

V zadnjih letih je Turistična zveza Slovenije ponovno obudila ta slogan v okviru prenovljenega natečaja »Moja dežela – znak gostoljubnosti«, ki nadgrajuje tradicionalni natečaj »Moja dežela – lepa in gostoljubna«. Namen prenove je bil vrniti se h koreninam slovenskega turizma in poudariti pomen gostoljubnosti ter kakovosti turistične ponudbe .

»Na sončni strani Alp«

Slogan »Na sončni strani Alp« je bil uporabljen za geografsko pozicioniranje Slovenije kot turistične destinacije. Poudarjal je, da se Slovenija nahaja na južni, sončni strani Alp, med morjem in gorami, kar ji daje posebno privlačnost za turiste.

Ta slogan je bil del iste promocijske strategije kot »Slovenija, moja dežela« in je služil kot dopolnilo pri predstavitvi Slovenije kot edinstvene turistične destinacije.

Oba slogana sta še danes pomembna dela slovenske turistične dediščine in se občasno ponovno uporabita v različnih promocijskih kontekstih, kar kaže na njuno trajno vrednost in prepoznavnost.

Slogana "Na sončni strani Alp" in "Slovenija, moja dežela" se danes ne uporabljata več kot uradni turistični slogani zaradi spremembe v strategiji trženja slovenskega turizma.

Razlogi za opustitev:

1.      Posodobitev blagovne znamke:

o    V 90. letih in pozneje se je Slovenija odločila za sodobnejši in bolj globalno prepoznaven pristop k promociji. Leta 2007 je bil uveden nov slogan "I feel Slovenia", ki bolje odraža naravno in čustveno povezanost s Slovenijo.

2.      Sprememba ciljne publike:

o    Slogana iz 80. let sta bila osredotočena predvsem na domače prebivalstvo in lokalno gostoljubje. Novi slogani so bolj usmerjeni na tuje trge in sodobne popotnike.

3.      Globalna prepoznavnost:

o    Slogan "I feel Slovenia" poudarja doživljajsko noto in čustveno povezanost z naravo, kar je danes pomembnejše za turiste. V mednarodnem okolju je angleški slogan učinkovitejši kot slovenski izrazi.

4.      Trajnost in zelena usmeritev:

o    Slovenija se tržno pozicionira kot trajnostna in zelena destinacija. Novi slogan poudarja občutenje in doživljanje narave, kar se ujema s strategijo razvoja zelenega turizma.

Še vedno pomemben del dediščine:

Čeprav nista več uradna slogana, se oba še vedno uporabljata v kulturnem in nostalgičnem kontekstu, predvsem pri projektih, ki obujajo spomin na pretekle promocijske kampanje.

Ponovna uvedba sloganov "Na sončni strani Alp" in "Slovenija, moja dežela" bi bila z vidika kulturne dediščine in nostalgične vrednosti privlačna, vendar obstaja več razlogov, zakaj se to najverjetneje ne bo zgodilo:

1. Spremenjena turistična strategija

·         Slovenija se danes promovira kot trajnostna, zelena in aktivna destinacija. Slogan "I feel Slovenia" poudarja osebno doživetje in naravno povezanost, kar odraža sodobne turistične trende.

·         Stari slogani so vezani na preteklo turistično paradigmo, ki je izpostavljala naravne lepote, medtem ko je današnja promocija usmerjena v trajnostne izkušnje.

2. Mednarodna prepoznavnost

• V globalnem kontekstu angleški slogan "I feel Slovenia" deluje univerzalno in vključujoče, saj je razumljiv širšemu občinstvu.

• Slovenska slogana sta nacionalno specifična in težje razumljiva za tuje obiskovalce, kar zmanjšuje njihovo uporabnost na mednarodnih trgih.

3. Pravne in avtorske dileme

• Obstajajo določene pravne nejasnosti glede lastništva in uporabe teh sloganov. Če bi se pojavile morebitne zahteve po avtorskih pravicah, bi to lahko otežilo ponovno uvedbo.

4. Razvoj blagovne znamke

• Slogan "I feel Slovenia" je že več kot 15 let prisoten in se je globoko zasidral v turistično identiteto Slovenije. Ponovna sprememba slogana bi lahko ustvarila zmedo in zmanjšala kontinuiteto tržne znamke.

• Razvoj in ohranjanje enotne blagovne znamke sta ključna za dolgoročno turistično strategijo.

5. Nostalgija ni vedno učinkovit marketinški pristop

• Čeprav sta oba slogana čustveno povezana s preteklostjo, turistični marketing zahteva sodobnost, dinamiko in usmerjenost v prihodnost.

• Nostalgija je sicer lahko učinkovita v kampanjah za domače prebivalstvo, vendar mednarodno občinstvo ne deli enakega čustvenega naboja.

Nekaj idej, kako bi lahko stare slogane vključili v sodobne turistične kampanje, ne da bi jih povsem oživili:

1. Tematske kampanje: "Na sončni strani Alp"

• Sezonska promocija: Uporaba slogana med poletnimi meseci, ko so sončna obdobja izrazitejša.

• Gorski turizem: Poudarjanje alpskih aktivnosti (pohodništvo, smučanje) z modernim sloganom:

  • "Na sončni strani Alp - Aktivni vsak dan!"

• Sončni festival: Dogodek ali festival v gorah, ki poudarja naravne lepote alpskih pokrajin.

2. Lokalni projekti: "Slovenija, moja dežela"

• Natečaj za domačine: Spodbujanje prebivalcev, da s fotografijami in zgodbami pokažejo svojo Slovenijo.

• Kampanja za domoljubje: Ozaveščanje o skrbi za okolje in kulturno dediščino pod geslom:

  • "Slovenija, moja dežela - varujmo jo skupaj!"

• Gastronomska doživetja: Povezava slogana s kulinaričnimi prireditvami, ki združujejo tradicijo in sodobnost.

3. Kombinacija z novim sloganom: "I feel Slovenia"

• Dvojni slogan:

  • "Na sončni strani Alp - I feel Slovenia" (za gorski turizem)

  • "Slovenija, moja dežela - I feel Slovenia" (za domoljubne in lokalne kampanje)

• Socialna omrežja: Uporaba hashtagov v kombinaciji, npr. #NaSončniStraniAlp #IFeelSlovenia.

4. Kulturne in nostalgične kampanje

• Razstava: Retrospektiva slovenskega turizma skozi plakate in oglase iz 80. let.

• Video vsebine: Dokumentarni video o zgodovini sloganov s sodobnimi posnetki.

• Nostalgija za domačine: Oglasne kampanje, ki poudarjajo prehod iz starih sloganov v novega, s čustveno noto.

5. Turistični spominki in promocijski materiali

• Retro kolekcija: Majice, skodelice in nahrbtniki z obema starima sloganoma.

• Digitalne razglednice: Kombinacija stare grafične podobe z modernim dizajnom.

Slovenska slogana "Na sončni strani Alp" in "Slovenija, moja dežela" imata večjo čustveno vrednost za domačine, saj sta del kolektivnega spomina in kulturne dediščine.

Prednosti slovenskih sloganov:

1.      Emocionalna povezanost: Pri domačinih in starejših generacijah vzbujata nostalgične občutke.

2.      Nacionalna identiteta: Močneje poudarjata pripadnost in ponos.

3.      Originalnost: Zvenita edinstveno in povezano s slovensko kulturo.

Prednosti angleških različic:

1.      Mednarodna razumljivost: Lažje jih razumejo tuji turisti.

2.      Širši doseg: Angleščina je globalno sprejeta, kar omogoča promocijo na svetovnem trgu.

3.      Sodobnejši vtis: Združitev z angleškim sloganom "I feel Slovenia" daje občutek kontinuitete.

Strategije za vključitev starih sloganov v sodobne turistične kampanje

1. Tematske kampanje: "Na sončni strani Alp" / "On the Sunny Side of the Alps"

Sezonska promocija:

• Uporaba slovenskega slogana za domače obiskovalce in angleškega za tujce, zlasti med poletnimi meseci. Promocija poletnih festivalov, glasbenih dogodkov in športnih prireditev v gorskih regijah.

• Oglaševanje gorskih destinacij kot sončnih oaz s poudarkom na pohodništvu in naravnih lepotah

• Slovenski slogan: "Na sončni strani Alp - Aktivni vsak dan!"

• Angleški slogan: "On the Sunny Side of the Alps - Active Every Day!"

• Zasnova turističnih paketov, ki združujejo alpske aktivnosti s kulturnimi doživetji.

Sončni festival:

• Organizacija festivala v gorski regiji, ki povezuje glasbo, kulinariko in naravne lepote.

• Marketinški material: "Praznujmo na sončni strani Alp!" / "Celebrate on the Sunny Side of the Alps!"

2. Lokalni projekti: "Slovenija, moja dežela" / "Slovenia, My Homeland"

• Natečaj za domačine:

• o    Uporaba slovenskega slogana za projekte, ki nagovarjajo lokalne prebivalce.

• o    Angleški slogan za digitalne kampanje, namenjene turistom.

• o    Hashtagi: #SlovenijaMojaDežela in #SloveniaMyHomeland.

Kampanja za domoljubje:

• Poudarek na skrbi za okolje in kulturno dediščino: "Slovenija, moja dežela - varujmo jo skupaj!" / "Slovenia, My Homeland - Let's Protect It Together!"

• Vključitev lokalnih skupnosti pri čiščenju naravnih območij.

Gastronomska doživetja:

• Povezava tradicionalnih slovenskih jedi z modernim pristopom: "Slovenija, moja dežela - Okusimo skupaj!" / "Slovenia, My Homeland - Taste Together!"

3. Kombinacija z novim sloganom: "I feel Slovenia"

Dvojni slogan:

• "Na sončni strani Alp - I feel Slovenia" / "On the Sunny Side of the Alps - I feel Slovenia"

• "Slovenija, moja dežela - I feel Slovenia" / "Slovenia, My Homeland - I feel Slovenia"

Socialna omrežja:

• Kombinirani hashtagi za domače in tuje trge:

• #NaSončniStraniAlp #IFeelSlovenia in

• #OnTheSunnySideOfTheAlps #IFeelSlovenia.

4. Kulturne in nostalgične kampanje

• Razstava:

• Prikaz razvoja sloganov skozi plakate, oglase in video vsebine. Uporaba slovenskih verzij za domače obiskovalce, angleških za turiste.

• Video vsebine:

• Dokumentarni video z dvojezičnimi napisi, ki prikazuje, kako so se vrednote slovenskega turizma razvijale skozi čas.       

• Nostalgija za domačine:

• Kampanje, ki združujejo slovensko preteklost in sodobnost z uporabo znanih sloganov v obeh jezikih.

• Retro kolekcija:

• Dvojezične majice, skodelice in nahrbtniki s kombinacijo starih sloganov in sodobnega dizajna.

• Digitalne razglednice:

• Možnost izbire med slovensko in angleško različico. Pošiljanje preko mobilne aplikacije.

Zaključek

Z uporabo slovenskih sloganov za domače občinstvo in angleških za mednarodne turiste se ohranja kulturna dediščina, hkrati pa se prilagaja sodobnim promocijskim potrebam.

Takšna strategija omogoča večjo prepoznavnost in povezovanje domačih in tujih obiskovalcev.