🔴 PREPOVEDANA RESNICA: Razen Nova24tv, nas mediji blokirajo, ankete nas brišejo. Ker imamo radi Slovenijo in se ne damo kupiti kot drugi.

Predor pod Trojanami: Srce nove železniške hrbtenice Koper–Budimpešta

Predor pod Trojanami: Srce nove železniške hrbtenice Koper–Budimpešta

Vsebina

Predor pod Trojanami

Povzetek

Predor pod Trojanami:

Srce nove železniške hrbtenice

Koper–Budimpešta.

Slovenija stoji na križišču ključnih evropskih logističnih poti, vendar naša trenutna železniška infrastruktura pogosto ne dohaja potreb sodobnega časa.

Predor pod Trojanami ni le gradbeni podvig; je nacionalna strateška nuja, ki bo Slovenijo dokončno postavila na zemljevid najpomembnejših prometnih vozlišč v Evropi.

Zakaj potrebujemo dvotirno progo Koper–Budimpešta?

Projekt dvotirne elektrificirane železnice na relaciji od Jadranskega morja do madžarske prestolnice predstavlja hrbtenico našega prihodnjega gospodarskega razvoja.

Gre za projekt, ki presega mandate posameznih vlad – gre za nacionalno strateško prometno infrastrukturo, ki bo zagotovila hitrejši, varnejši in okolju prijaznejši prevoz tovora in potnikov.

Trasa, ki povezuje Slovenijo in Evropo:

Nova, posodobljena trasa bo tekla skozi ključna slovenska mesta in logistične točke:

  • Koper – Divača (vstopna točka iz Luke Koper)

  • Ljubljana (osrednje vozlišče)

  • Predor pod Trojanami (ključna rešitev za premostitev ozkih grl)

  • Celje – Ptuj – Maribor (povezava štajerske regije)

  • Murska Sobota (vstop v Prekmurje)

  • Budimpešta (končni cilj na vzhodu)

Predor pod Trojanami: Rešitev za ozka grla

Največji izziv trenutne povezave med osrednjo Slovenijo in Štajersko je zastarela infrastruktura, ki upočasnjuje promet.

Predor pod Trojanami bi omogočil:

  1. Krajše potovalne čase: Hitrejša povezava med Ljubljano in Mariborom bi pomenila boljšo mobilnost za vse državljane.

  2. Večjo zmogljivost: Dvotirna proga omogoča neovirano srečevanje potniških in tovornih vlakov.

  3. Razbremenitev avtocestnega križa: Več tovora na tirih pomeni manj tovornjakov na naših cestah in manj zastojev.

"Železnica je prihodnost. Brez sodobne proge Koper–Budimpešta Slovenija tvega, da jo mednarodni logistični tokovi obidejo. Čas je za drzno vizijo!"

Gospodarske pravice in prihodnost upokojencev

Morda se vprašate, kako je železnica povezana s pravicami upokojencev? Odgovor je preprost: močno gospodarstvo. Le država z vrhunsko infrastrukturo lahko ustvarja visoko dodano vrednost, iz katere se polnijo pokojninske blagajne. Investicija v predor pod Trojanami je investicija v stabilno prihodnost naših otrok in vnukov, hkrati pa zagotovilo, da bo država sposobna izpolnjevati svoje obveznosti do tistih, ki so jo gradili.

Načrt nacionalne strateške železniške infrastrukture: trasa Koper–Budimpešta s predorom pod Trojanami

Nacionalna strateška prometna infrastruktura

Dvotirna elektrificirana železnica: Koper – Budimpešta

Trasa:

Koper – Divača – Ljubljana – predor pod Trojanami – Celje – Ptuj – Maribor – Murska Sobota – Budimpešta

Cilji:

  • Povezati slovensko pristanišče s srednjo Evropo

  • Razbremeniti ceste in povečati železniški tovorni promet

  • Vzpostaviti hitro in zanesljivo potniško povezavo

  • Okrepiti geostrateško vlogo Slovenije v EU

Ključni elementi:

  • Dvotirna in elektrificirana proga

  • Moderna signalizacija in varnostni sistemi

  • Integracija z obstoječimi logističnimi centri

Predor pod Trojanami za skrajšanje časa potovanja

Cilji:

  • Povezati Koprsko pristanišče s Srednjo Evropo po železnici

  • Razbremeniti avtoceste in okolje

  • Omogočiti hitro potovanje potnikov med jugom in severovzhodom države

Značilnosti:

  • Dvotirna, elektrificirana, sodobna proga

  • Hitrost: 250 km/h

Če bi nova hitra železnica imela še Celje in Ptuj kot vmesni postaji, bi vseeno ohranili povezavo s pomembnimi mesti, ne da bi preveč upočasnili progo.

Predlagana trasa hitre železnice:

Ljubljana – Celje – Ptuj – Maribor – Murska Sobota

(skozi predor pod Trojanami)

Celje: Pomembno regionalno središče, povezava s Šaleško dolino in Savinjsko regijo.

Ptuj: Ključna postaja za Prlekijo in Haloze, prav tako vezni člen proti Hrvaški.

Potovalni časi (ocena):

Če bi vlak vozil s hitrostjo 250 km/h na primernih odsekih:

  • Ljubljana – Celje: ~25 min

  • Celje – Ptuj: ~20 min

  • Ptuj – Maribor: ~15 min (Murska Sobota ~ 18 min)

Skupaj: ~1 ura (kar bi bilo konkurenčno avtocesti)

To bi pomenilo revolucionarno izboljšavo v primerjavi z zdajšnjimi 2+ urami!

S tem bi bila večja mesta še vedno dobro povezana, hkrati pa bi hitri vlaki obvozili starejše, počasnejše odseke

Primerna za potniški in tovorni promet

Ključne koristi:

  • Koper postane glavno izvozno pristanišče za Madžarsko, Slovaško, Avstrijo

  • Slovenske železnice prevzamejo večji delež mednarodnega tovornega prometa

  • Zmanjšanje CO₂ emisij in cestnega prometa

1. Močnejša vloga Kopra kot logističnega centra

  • Koper bi postal glavna vstopna točka za tovor iz Azije in Sredozemlja.

  • Trenutno velik del ladijskega tovora gre v severna pristanišča (Hamburg, Rotterdam) – nova železnica bi omogočila hitrejši prevoz proti Madžarski, Slovaški, Avstriji in Poljski.

2. Večji delež tovora skozi Slovenijo

  • Hitra železnica bi omogočila, da bi več tovora potovalo po železnici namesto po cestah.

  • Manj tovornjakov na avtocesti (manj gneče, manj emisij, manj stroškov za vzdrževanje cest).

3. Boljša povezava za potnike

  • Budimpešta je glavno vozlišče za povezave proti Romuniji, Ukrajini in Balkanu.

  • Slovenci bi imeli hitrejši dostop do Madžarske, Slovaške in Poljske.

4. Konkurenca Trstu in Reki

  • Trst in Reka že izboljšujeta železniške povezave do srednje Evrope.

  • Če Slovenija ne ukrepa, bo velik del trgovskega prometa izgubljen.

Z modernizacijo železnice Koper – Ljubljana – Budimpešta Slovenija postane KLJUČNA tranzitna država v regiji.

  • Koper prevzame večino srednjeevropskega ladijskega tovora.

  • Slovenija zmanjša obremenitev avtocest (manj tovornjakov).

  • Hitrejše povezave za potnike med Slovenijo in srednjo Evropo.

  • Večji ekonomski vpliv Slovenije v regiji (manj odvisnosti od Italije in Hrvaške).

Delite članek z drugimi:

© webmaster Glas Upokojencev Pavla Ruparja

Naslov: Glas Upokojencev Pavla Ruparja

Prešernova 5, 1000 Ljubljana