V mnogih državah, predvsem v Švici, Avstriji in skandinavskih državah, obstajajo učinkoviti modeli samoorganizacije, ki bi jih lahko prenesli tudi v Slovenijo.

Kako deluje sosedska pomoč pri gradnji?

To smo že poznali pa so nam ukinili

1. Skupinsko financiranje in izmenjava dela

• Model "sosed pomaga sosedu" – pri manjših gradbenih delih (izkop, betoniranje, postavljanje strehe) lahko sosedje pomagajo drug drugemu v zameno za podobno pomoč pri svojih projektih.
• Gradbene skupnosti – več družin ali prijateljev gradi hkrati in si deli delovno silo ter stroje.
• Sistem točk – vsak prispeva določeno število ur pomoči, v zameno dobi enako pomoč pri svojem projektu.

Primer iz Švice: Pri gradnji hiše lahko lastnik povabi sosede na delovno akcijo. Ti pomagajo pri lažjih delih (ureditev terena, notranja dela), v zameno pa dobijo pomoč pri svojih projektih.

2. Zadruge in skupni nakupi materiala

• Sistem
• Skupni nakupi – več sosedov naroči gradbeni material v večjih količinah, kar pomeni nižje cene (popusti na večje količine).
• Delitev orodja in strojev – namesto da vsak kupuje drage gradbene stroje, jih sosedje delijo ali najemajo skupaj.

Primer iz Avstrije: Več družin ustanovi gradbeno zadrugo in skupaj financira nakup betona, lesa in opeke – cena je do 20 % nižja kot pri individualnem nakupu.

3. Digitalizacija in platforme za povezovanj

• Lokalne aplikacije za sosedsko pomoč – sosedje se povežejo prek platform, kjer ponujajo ali iščejo pomoč.
• Gradbeni forumi in Facebook skupine – organizacija delovnih akcij, izmenjava izkušenj in priporočil za mojstre.

Primer iz Skandinavije: Na Danskem deluje platforma Nabogo, kjer se ljudje povezujejo in skupaj organizirajo manjša gradbena dela.

Prednosti sosedske pomoči pri gradnji

• Nižji stroški – pomoč sosedov lahko zmanjša stroške gradnje za 10-30 %.
• Hitrejša gradnja – več rok pomeni hitrejše dokončanje del.
• Boljši odnosi v skupnosti – krepitev sosedskih vezi in sodelovanja.
• Manj birokracije – pomoč ni obdavčena, če gre za neformalno pomoč (v okviru družine, prijateljev in sosedov).

Kako bi to lahko spodbudili v Sloveniji?

• Vzpostavitev digitalne platforme za povezovanje sosedov pri gradbenih projektih.
• Lokalne delovne akcije – organizacija skupnih gradbenih dni v soseskah.
• Spodbude za gradbene zadruge – zakonodajne olajšave za skupne projekte.
• Občine bi lahko omogočile dostop do strojev (traktorjev, mešalcev za beton) za skupno uporabo.

Organizirana sosedska pomoč pri gradnji bi lahko postala močan mehanizem za znižanje stroškov, hitrejšo gradnjo in krepitev lokalnih skupnosti v Sloveniji.

Naslednji koraki za uvedbo sistema sosedske pomoči pri gradnji:

• Vzpostavitev digitalne platforme – aplikacija ali spletna stran, kjer bi ljudje ponujali in iskali pomoč pri gradnji.
• Lokalne iniciative – občine in društva bi lahko organizirala sosedske delovne akcije (npr. enkrat mesečno).
• Skupinski nakupi materiala in orodja – oblikovanje gradbenih zadrug, ki bi omogočile cenejše nakupe.
• Dostop do skupnih strojev – občine bi lahko omogočile brezplačen ali ugoden najem gradbene opreme za skupne projekte.
• Neposredna podpora države – olajšave pri obdavčitvi za skupinske gradbene projekte ali financiranje pilotnih projektov.