Slovenski kmet in slovenski delavec sta desetletja ustvarjala bogastvo te države.

Imeli smo lastna semena, polja sladkorne pese, močno predelovalno industrijo in tovarne, ki so zagotavljale vse potrebno za obdelavo zemlje.

Potem pa so prišli bruseljski birokrati, domači tajkuni in zgrešena politika, ki so nam uničili tovarne in kmetom vzeli varnost.

Danes smo odvisni od tuje milosti. Uvažamo draga gnojila in staro hrano, medtem ko slovenske vasi propadajo. Zdrava kmečka pamet nam pravi: kar lahko pridelamo in naredimo sami, moramo narediti sami!

Zahtevamo takojšnjo oživitev strateških stebrov slovenske samooskrbe in popolno prehransko neodvisnost:

Brez umetnih in mineralnih gnojil ni resnega kmetijstva. Trenutno smo popolnoma prepuščeni globalnim korporacijam, ki nam narekujejo cene.

Zahtevamo ponovno vzpostavitev strateške proizvodnje gnojil v Rušah! Kdor ima gnojila, ima hrano – to je vprašanje nacionalne varnosti.

Uničenje ormoške tovarne zaradi EU kvot je bil zločin nad slovenskim kmetijstvom. Zahtevamo takojšnjo oživitev lastne proizvodnje sladkorja!

S tem bomo kmetom vrnili garantiran odkup in stalen dohodek, državi pa zagotovili strateško neodvisnost.

Tisti, ki nadzoruje semena, nadzoruje prehrano naroda. Država mora takoj financirati in zgraditi močan inštitut za vzgojo, pridelavo in hrambo avtohtonih slovenskih semen.

Kmet mora imeti zanesljiv dostop do domačega semena.

Slovenski kmet vzredi najboljšo živino, a nima domačega kupca. Namesto da naše odlično meso izvažamo in uvažamo poceni ostanke, zahtevamo ponovno vzpostavitev močnih, državno in zadružno podprtih predelovalnih centrov.

Ohranimo dodano vrednost doma!

Kot je bilo včasih, mora država napolniti hladilnice! Zahtevamo vsaj 3-letne zaloge domačega mesa v državnih zmrzovalnicah.

Ko se hrambe mesu izteka rok, se ne sme uničiti ali preprodati tujcem, temveč ga mora država prodati slovenskim državljanom po dostopnih, sindikalnih cenah (npr. svinjske polovice).

Na ta način vzdržujemo popolno prehransko neodvisnost in hkrati poskrbimo za naše ljudi!

Je nedopustno, da tujcem prodajamo poceni hlodovino, nato pa od njih kupujemo drage deske in pohištvo.

Zahtevamo stroge omejitve izvoza neobdelane hlodovine in ponovno postavitev velikih slovenskih žag in lesno-predelovalnih obratov.

Slovenski kmet ne sme nikoli več vreči stran pridelka! Zahtevamo, da država prevzame vlogo garanta in odkupi vse viške domačih pridelkov, ki jih trg trenutno ne more absorbirati.

Država naj te viške preuredi in preusmeri v predelavo ali pa neposredno v slovenske šole, vrtce in bolnišnice.

Odstraniti je treba vse nesmiselne birokratske ovire, ki dušijo pridelavo.

Zahtevamo, da lahko vsak slovenski vrtičkar in mali pridelovalec svoje viške sadja in zelenjave povsem legalno, enostavno in brez gore papirjev proda v najbližje lokalne obrate (gostilne, šole, pekarne).

To je edina in prava lokalna hrana!

Da mlade obdržimo na kmetijah in zagotovimo prihodnost slovenskega podeželja, jim moramo omogočiti lahek zagon.

Zahtevamo takojšnjo uvedbo vsaj 5-letnih davčnih počitnic (popolna oprostitev davka na dohodek) za vse mlade prevzemnike kmetij.

Po tem obdobju pa prehod na enostaven, fiksen pavšalni davek, da kmet lahko dela na njivi, ne pa za mizo polno papirjev.

Zakaj je hrana v trgovinah draga, kmet pa za njo dobi drobiž? Ker nas ropajo posredniški lobiji in trgovske verige!

Nujno je treba omogočiti in maksimalno spodbujati neposredne nakupe pri kmetih in proizvajalcih.

Zahtevamo državno in lokalno pomoč za ponovno oživitev propadlih lokalnih trgovin v vaseh in mestnih četrtih.

Brez posrednikov pomeni nižjo ceno za potrošnika in pošteno plačilo za kmeta – to je prava, kakovostna prehrana za vse državljane!

Pripravil: Peter Humar, Glas Upokojencev Pavla Ruparja