Narava nam pošilja jasna opozorila, a zdi se, da jih tisti, ki pišejo zakone v klimatiziranih pisarnah, ne slišijo.

Slovensko podeželje, kmetijstvo in gozdovi so pod hudim pritiskom.

Ravnovesje je porušeno in čas je, da lovstvu vrnemo veljavo, ki si jo zasluži – kot ključnemu orodju za zaščito ljudi, živali in narave.

Zgodovina nas uči, da se populacije divjih prašičev drastično povečajo v obdobjih velikih človeških kriz – to so beležili že v času tridesetletne vojne.

Danes se soočamo s podobno premnoženostjo. Ta ne prinaša le uničenih pridelkov, ampak predstavlja tempirano bombo za širjenje nevarnih bolezni, kot je (afriška) prašičja kuga. Dosleden odlov ni izbira, je sanitarna in gospodarska nujnost.

V naš prostor se je močno razširil zlati šakal. Čeprav ga birokracija obravnava kot vrsto, ki se je k nam razširila naravno, je njegov vpliv na našo avtohtono srnjad katastrofalen.

Za učinkovito zaščito divjadi je nujno, da se lovcem sistemsko omogoči uporaba nočnih daljnogledov in termovizije. Le tako lahko ustavimo plenjenje, ki se dogaja pod okriljem teme.

Soočamo se s problemom križancev med volkom in domačim psom. Ti mešanci so izgubili naravni strah pred človekom, postali so drzni in predstavljajo neposredno nevarnost za kmete in njihove črede.

Za te živali ne sme biti milosti – stroka in država morata odobriti njihov popoln odlov, saj ogrožajo ljudi in genetsko čistost pravih volkov.

Kmečka pamet nam pravi, da naravno ravnovesje zahteva ukrepanje, a Bruselj nam to pogosto prepoveduje. Medvedov je preveč in silijo v naselja!

To ni več le problem odročnih kočevskih gozdov; zveri se pojavljajo na pašnikih in v bližini šol.

KLJUČNA ZAHTEVA: Za rešitev te težave moramo nujno ponovno uvesti mrhovišča globoko v gozdovih.

Birokrati v EU so to prepovedali, a mi moramo poskrbeti za varnost naših ljudi – ne glede na neživljenjske uredbe EU!

Včasih smo točno vedeli, kje je prostor za medveda in kje za človeka. Mrhovišča so bila steber mirnega sožitja.

Bila so globoko v gozdovih, kjer je medved dobil hrano in se tam ustavil.

S prepovedjo mrhovišč so birokrati zveri dejansko pregnali iz gozda naravnost v smetnjake in sadovnjake naših vasi.

• Invazija klopov: Prenašajo boreliozo in meningoencefalitis.

• Rešitev je v varni obuditvi nadzorovanega čiščenja robov gozdov in vnosu naravnih sovražnikov – osic vrst Ixodiphagus hookeri, ki klope učinkovito uničujejo.

• Plodni fazani: Fazani, izpuščeni v naravo, morajo biti v polni plodni funkciji. Če fazan ubeži lovcu, mora imeti sposobnost, da preživi in pomaga vzpostaviti močno populacijo v okolju.

• Vrnimo se k preverjenim metodam naših dedov, preden se zgodi nepopravljiva tragedija!

Lovci niso le ljudje s puškami; so varuhi naravnega ravnovesja.

Opravljajo nujno delo sanitarnega odstrela, skrbijo za habitat in preprečujejo trpljenje živali zaradi premnoženosti.

Medtem ko salonski aktivisti pišejo teorije, lovci v dežju in snegu dejansko skrbijo za slovensko naravo.

Pripravil: Peter Humar, Glas Upokojencev Pavla Ruparja