"Dragi moji upokojenci, moji borci,"

"Ko hodim med vami na naših srečanjih in protestih, vidim vašo moč in neomajno voljo. A vem, da se za marsikaterim ponosnim obrazom skriva tiha stiska – osamljenost.

Vem, kako je, ko se dan vleče in ko se zdi, da so vsi nekako pozabili na tiste, ki so to državo zgradili.

V stranki Glas upokojencev se ne borimo le za evre na vaših računih, ampak za vaše dostojanstvo in za to, da se nihče od vas ne bi počutil odrinjenega na rob.

Danes vam ne pišem kot politik, ampak kot človek, ki mu je mar. Preberite te vrstice, vzemite si jih k srcu in ne pozabite: niste sami. Mi smo vaša družina in skupaj bomo premagali vsako tišino."

Vaš Pavel Rupar

V svetu, ki hiti mimo nas, se prehitro zgodi, da tišina v stanovanju postane preglasna.

Mnogi upokojenci se danes ne borijo le z nizkimi pokojninami in vladno ignoranco, ampak tudi s tistim težkim občutkom v prsih, ko telefon ne zazvoni cel dan.

Osamljenost ni le osebna stiska; je posledica družbe, ki je pozabila na svoje temelje. A kljub vsemu – v vsakem dnevu se skriva drobec veselja, ki ga lahko najdemo, če le vemo, kje gledati.

Ponos je včasih naša največja ovira. "Saj me bodo poklicali, če me potrebujejo," si rečemo.

Resnica pa je, da so tudi drugi – morda vaši vrstniki ali celo vnuki – ujeti v svojem hitrem tempu. Bodite vi tisti, ki prebije led.

Pokličite starega znanca samo zato, da ga vprašate, kako je uspel njegov vrt ali kaj si misli o zadnjih novicah. Klepet ob kavi, četudi preko telefona, je najboljše zdravilo proti osamljenosti.

Če vam zdravje le malo dopušča, pojdite ven. Sprehod do bližnjega parka ali gozda ni le telesna vadba, ampak hrana za dušo. Narava nas opominja, da smo del nečesa večjega.

Opazovanje ptic, vonj po sveži zemlji ali preprosto pozdrav sosedu na poti, lahko popolnoma spremenijo vašo energijo.

Gibanje sprošča hormone sreče, ki jih v štirih stenah težko najdemo.

Človek potrebuje namen. Morda je to vzgoja rož na balkonu, učenje novega recepta ali pa pisanje pisem.

V stranki Glas upokojencev vidimo, kako ljudje zacvetijo, ko se nam pridružijo v boju za pravičnost.

Ko postaneš del gibanja, tvoja osamljenost izgine, ker veš, da se boriš za nekaj večjega – za dostojno življenje vseh nas.

Splet in družbena omrežja niso le za mlade. So okno v svet. Preko Facebooka se lahko pridružite skupinam, kjer ljudje delijo vaše hobije – od kvačkanja do politike.

To je prostor, kjer lahko poveste svoje mnenje in kjer vas bodo slišali. Niste sami, na tisoče nas je, ki delimo podobne misli in skrbi.

"Veselje ni v tem, da nimaš težav, ampak v tem, da najdeš razlog za nasmeh kljub njim."

Naredite si vsak dan nekaj lepega. Skuhajte si najboljši čaj v svoji najljubši skodelici.

Preberite knjigo, ki vas je pred leti navdušila.

Poslušajte glasbo svoje mladosti.

Ti majhni trenutki so vaši in nihče vam jih ne more vzeti.

Ne pozabite: niste pozabljeni. Glas upokojencev in Pavel Rupar nista le politična izbira; sta družina, ki drži skupaj. Ko se počutite osamljene, se spomnite, da se nekdo tam zunaj bori za vas, za vaše pravice in za vaš nasmeh.

Skupaj smo močnejši in v slogi je veselje!

Pripravil: Peter Humar, Glas Upokojencev Pavla Ruparja