1. Ocenjevanje gostinskih obratov na Novi Zelandiji

✅ Food Grade Systems (ni nacionalno obvezen, a obstaja lokalno):

• V nekaterih mestih (npr. Auckland, Dunedin, Wellington) uporabljajo sistem javne ocene higiene, pogosto:

  • A – zelo dobra skladnost s pravili

  • B – nekaj manjših napak

  • C – resne pomanjkljivosti, vendar dovoljena obratovanja

  • D ali Closure – zahteva zaprtje obrata

👉 V Aucklandu mora obrat na vidnem mestu izobesiti oceno (npr. na vratih lokala).

Ocena temelji na:

• Upoštevanju Food Control Plan (FCP) ali National Programme

• Higieni, vodenju evidence, rokovanju z živili

• Upoštevanju termičnih obdelav, osebni higieni, čiščenju

Primer:

• Pregledovalec pride nepričakovano in preverja FCP, zapise, stanje kuhinje.

• Če najde kršitve, ni avtomatske kazni – najprej svetujejo, nato sledijo ukrepi.

• Ocene so javne v določenih mestih, ne pa povsod po državi.

2. Ocenjevanje gostinskih obratov v Sloveniji

Inšpekcija: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

• Temelji na Zakonodaji EU (HACCP) in nacionalnih pravilnikih

• Ni sistema javnega ocenjevanja (npr. A, B, C) kot na Novi Zelandiji

• Rezultati nadzora niso javno dostopni za potrošnike

• Obrat je lahko:

  • v skladu

  • delno v neskladju (manjše pomanjkljivosti)

  • v neskladju (resna tveganja, zaprtje)

👉 Pomembno:

• V Sloveniji ni nalepk, ki bi jih gostinci obesili na vrata, kot na NZ.

• Inšpektor napiše zapisnik in določi rok za odpravo napak.

• Pri resnih kršitvah lahko odredi prepoved obratovanja, izda upravne ukrepe ali poda kazenske ovadbe.

Zaključek

Nova Zelandija ima bolj transparenten in vizualno dostopen sistem ocenjevanja (vsaj v večjih mestih), ki omogoča potrošnikom, da že ob vhodu v lokal vidijo oceno higiene.

Sistem je tudi bolj preventivno naravnan – najprej svetujejo, šele nato kaznujejo.

Slovenija sledi strogim EU-standardom, a brez vidnega in javnega ocenjevanja. Za potrošnika je informacija o stanju v lokalu skrita – razen če pride do izrednega primera, ki se znajde v medijih.

Slovenija: Formalen in pogosto kaznovalen pristop

• Inšpekcija ima bolj represivno funkcijo, zlasti ko gre za prekrškovne določbe.

• Pogosto sledi:

  • Zapisnik, potem upravni postopek, nato pa že globa ali kazen, tudi za napake, ki niso nevarne (npr. napačna temperatura v hladilniku brez posledic).

• Premalo je svetovanja ali praktične pomoči.

• Gostinci pogosto občutijo, da je inšpekcija proti njim, ne z njimi.

• Pristop je pravno korekten, a psihološko neugoden.

• Ustvari občutek "lova na napake", ne pa izboljševanja sistema.

Predlog izboljšanega sistema sanitarnega in gostinskega nadzora v Sloveniji

Cilji sistema

• Zmanjšanje ponavljajočih se kršitev prek svetovanja, ne kaznovanja.

• Povečanje zaupanja med gostinci in inšpekcijo.

• Izboljšanje varnosti hrane s pomočjo sodelovanja in preglednosti.

2. Faza opozorila – brez globe za manjše kršitve

• Ob manjših odstopanjih (npr. manjkajoči zapis, umazan termometer), ni takoj kazni.

• Inšpektor izda pisno opozorilo z rokom za odpravo napake.

• Ob uspešni odpravi se ne začne prekrškovni postopek.

✔ Enako kot na Novi Zelandiji.

3. Razdelitev gostinskih dejavnosti po tveganju

4. Svetovalna funkcija inšpektorjev

• Usposobljeni "svetovalno-inšpekcijski hibridi" (kot v NZ: verifierji), ki pomagajo gostincem pri razumevanju zahtev.

• Spletni vzorci dokumentacije, video navodila, simulacije pregleda.

5. Povezava z izobraževanjem in priznanja

• Gostinci z oceno A 3 leta zapored dobijo priznanje:

  • "Zlata žlica varnosti"

  • Možnost znižanja nadzorne pristojbine

• Organizacija letnih srečanj med inšpektorji in gostinci (zbornica, obrtna zadruga).

Prednosti sistema

• Večja varnost hrane

• Večje zaupanje v gostinske storitve

• Manj prekrškovnih postopkov za manjše napake

• Večja motivacija za red in čistočo

• Možnost promocije lokala prek ocene A

Zaključek

Ta sistem bi:

• Odpravil občutek "lovljenja" med gostinci.

• Prenesel odgovornost na lastnike, a v podporno okolje.

• Preprečil večino napak s pravočasnim svetovanjem.

PREDLOG ZA ZAKONODAJO

Naslov:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru v dejavnostih priprave in prodaje hrane

I. Namen zakonske spremembe

Cilj predloga je:

• Uvesti preventivni in svetovalni pristop pri nadzoru varnosti hrane.

• Omejiti kaznovanje za manjše in neškodljive nepravilnosti.

• Povečati zaupanje, preglednost in odgovornost med nadzornimi organi in živilsko dejavnostjo.

• Uvesti javni sistem ocenjevanja higiene gostinskih obratov.

II. Pravna podlaga

Sprememba in dopolnitev:

• Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 in spremembe)

• Zakona o varnosti živil (ZVŽ-1, UL RS 1/15)

• V skladu z Direktivo (EU) 2017/625 o uradnem nadzoru živil

III. Ključne spremembe (vsebina členov)

1. Člen – uvedba faze opozorila

V primeru ugotovljenih manjših nepravilnosti, ki ne predstavljajo neposredne nevarnosti za zdravje ljudi, inšpektor izda pisno opozorilo z navodilom za odpravo pomanjkljivosti v roku najmanj 7 dni.

Če zavezanec odpravi nepravilnosti v določenem roku, se prekrškovni postopek ne začne.

2. Člen – kategorizacija kršitev

Uvede se razvrstitev nepravilnosti:

• Manjše neskladnosti: npr. manjkajoči zapisi, označevanje, administrativne pomanjkljivosti

• Srednje neskladnosti: vplivajo na varnost živil, a niso neposredno nevarne

• Hude neskladnosti: neposredna grožnja zdravju (npr. okužena živila, glodavci, kontaminacija)

Za vsako stopnjo se določi različen ukrep (opozorilo / odločba / prepoved / kazen).

3. Člen – uvedba javnega ocenjevanja gostinskih obratov

Vzpostavi se sistem javnega ocenjevanja higiene gostinskih obratov:

• Ocene: A (odlično), B (dobro), C (potrebne izboljšave), D (nevarno)

• Ocenjevanje se opravi pri rednem nadzoru

• Ocena se izobesi na vidno mesto v lokalu

• Ocene se objavijo na javnem spletnem portalu

4. Člen – spodbude za dobro prakso

Obrati z oceno A, ki jo ohranijo 3 leta zapored, lahko:

• zaprosijo za manj pogosto inšpekcijo (1× na 2 leti)

• se vključijo v promocijske sezname ("Zlata žlica varnosti")

• zaprosijo za znižanje nadzornega prispevka

IV. Utemeljitev

Trenutna praksa v Sloveniji je pogosto preveč kaznovalna tudi za manjše napake, kar:

• zmanjšuje pripravljenost na odprto komunikacijo,

• spodbuja formalizem namesto resničnega izboljšanja higiene,

• ustvarja konflikten odnos med inšpektorji in gostinci.

Primeri iz prakse (npr. Nova Zelandija) kažejo, da je sodelovalen nadzor učinkovitejši, ker:

• vodi do manjšega števila ponavljajočih se kršitev,

• zmanjšuje upravne in sodne stroške,

• izboljšuje kulturo varnosti hrane.

V. Predlagatelj je Stranka Glas Upokojencev

Ta predlog se lahko vloži:

• prek poslanske skupine, npr. Odbora za zdravje ali gospodarstvo

• ali kot pobuda civilne družbe v sodelovanju z:

  • Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS)

  • Turistično-gostinsko zbornico

  • Zdravniškimi združenji in živilskimi inženirji