Slovenija je po več kot treh desetletjih od osamosvojitve še vedno zaznamovana z dediščino totalitarnega režima, ki je pustil globoke sledi v družbi, pravosodju, medijih in politiki.

Dekomunizacija ni maščevanje ali delitev naroda – je proces očiščenja in iskanja resnice, brez katere ni mogoče zgraditi zdrave, poštene in demokratične države.

Zgodovina, ki jo moramo priznati

Prejšnji režim je zaznamovala sistematična kršitev človekovih pravic, politični pregoni, likvidacije in odvzem temeljnih svoboščin. Mnogo družin do danes ni izvedelo, kje počivajo njihovi svojci. Dekomunizacija zato pomeni priznanje žrtev, odpravo ideološke glorifikacije nasilja in vzpostavitev spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi totalitarne oblasti.

Pravičnost za prihodnje generacije

Mladi morajo odraščati v okolju, kjer bodo razumeli razliko med svobodo in zatiranjem, med demokracijo in enoumjem. Zato Glas upokojencev Slovenije zagovarja popolno odstranitev simbolov, imen in praks, ki ohranjajo duh preteklega totalitarizma. Na njihovo mesto spadajo simboli miru, sprave in narodne enotnosti.

Konec dvojnih meril

Dekomunizacija je tudi poziv k prenehanju selektivnega obravnavanja zgodovine. Ne moremo obsoditi enega totalitarizma, drugega pa tiho sprejemati. Prava demokracija ne pozna privilegijev za storilce zločinov – pozna le resnico, pravico in odgovornost.

Kultura spomina in spoštovanja

Družba, ki ne spoštuje svojih mrtvih, ni zrela za prihodnost. Zato stranka Glas upokojencev Slovenije podpira postavitev spominskih obeležij vsem žrtvam komunističnega nasilja, vzpostavitev nacionalnega dneva spomina na žrtve totalitarizma in vključitev resnične zgodovine v šolske učbenike.

Zaključek: korak naprej v resnici

Dekomunizacija Slovenije ni ideološki projekt, temveč moralna in narodna dolžnost. Le družba, ki si upa pogledati v preteklost brez laži, lahko samozavestno stopa v prihodnost.
Slovenija si zasluži državo, kjer resnica, poštenje in človečnost znova postanejo temelj vrednot.

NOVELA ZAKONA O DEKOMUNIZACIJI (ZDeK-N1)

• Na podlagi Ustave Republike Slovenije,

• Resolucije Evropskega parlamenta o evropski vesti in totalitarizmu (2009),

• Resolucije 1481 Sveta Evrope o obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov (2006),

• Sodnih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. Vajnai proti Madžarski, 2008; Zhablyanov proti Bolgariji,

  2022)

• ter analize kadrovskih in pravnih naslednic Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ki kažejo na kontinuiteto v sodobnih političnih strankah (SD, LDS, Zares, PS, SAB, SMC, Levica, Lista Marjana Šarca, Svoboda, Prerod, Desus), se sklepa novelo

Zakona o dekomunizaciji (ZDeK),

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

(načelo)

Ta zakon ureja ukrepe za dekomunizacijo slovenske družbe z namenom odstranitve vpliva nekdanjega totalitarnega komunističnega režima (v nadaljevanju: komunistični režim) iz javnega in zasebnega sektorja.

Cilj je zagotoviti pravico do resnice, rehabilitacijo žrtev, prepoved glorifikacije totalitarizma in krepitev demokratične kulture v skladu z načeli pravne države in človekovih pravic.

Novela poudarja prepoved delovanja pravnih in kadrovskih naslednic ZKS, ki ohranjajo totalitarne elemente.

Člen 2

(definicije)

• Komunistični režim: Totalitarni sistem, ki je v Sloveniji deloval med letoma 1941 in 1991 pod vodstvom Komunistične partije Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Slovenije (ZKS), vključno z njenimi organi, kot je Služba državne varnosti (Udba).

• Množični umori: Revolucionarni umori, usmrtitve in druge oblike sistematičnega zatiranja civilistov, političnih nasprotnikov in etničnih skupin, ki so se dogajali pred, med in po drugi svetovni vojni (v nadaljevanju: WWII), vključno s povojnimi poboji ali umori leta 1945 in dalje

• Komunistični simboli: Rdeča zvezda, srp in kladivo, rdeča zastava s simboli KPS/ZKS ter drugi simboli, ki javno glorificirajo komunistični režim.

• Klon ZKS: Kakršna koli politična organizacija, stranka ali združenje, ki propagira ideologijo komunističnega režima, vključno z marksistično-leninističnimi principi totalitarnega tipa.

• Novela vključuje specifične primere: neposredne pravne naslednice (npr. SD) in kadrovske naslednice (npr. LDS, Zares, Prerod, SMC, LMŠ, Svoboda, PS, SAB, Lista Marjana Šarca, Levica, Desus).

Člen 3

(obseg uporabe)

Ta zakon se uporablja za fizične in pravne osebe, ki so bile aktivne članice ali sodelavke KPS/ZKS ali Udbe, ter za javne in zasebne institucije, ki hranijo ali uporabljajo gradivo komunističnega režima. Ne dovoljuje retroaktivnih kazenskih sankcij brez dokazov, temveč le upravne in preventivne ukrepe. Novela razširja obseg na preverbo političnih strank in njihovih kadrov.

II. RAZKRITJE ARHIVOV

Člen 4

(dostop do arhivov)

(1) Vsi arhivi nekdanje Udbe, SDV, ZKS, KPS in povezanih organov, shranjeni v Arhivu Republike Slovenije (ARRS), Službi za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov ter drugih javnih ustanovah, postanejo javno dostopni takoj

(2) Dostop je brezplačen in neomejen za fizične osebe, raziskovalce, žrtve in njihove potomce. Vključuje digitalizacijo in objavo na spletni platformi ARRS.

(3) Prepovedano je uničenje, prikrivanje ali omejevanje dostopa do arhivskega gradiva; kršitelji so kaznovani v skladu s členom 11.

(4) Nacionalna komisija za dekomunizacijo (v nadaljevanju: Komisija), imenovana s strani vlade, nadzira proces in objavlja letna poročila o razkritih zločinih. Novela dodaja: Komisija pregleda arhivsko gradivo za dokazovanje kadrovskih povezav z ZKS v sodobnih strankah.

Člen 5

(lustracija)

(1) Za zasedbo javnih položajev v državni upravi, sodstvu, policiji, izobraževanju in medijih se zahteva preverba preteklega sodelovanja s SDV, KOS, Udbo ali ZKS prek arhivov. Osebe, ki so bili aktivni sodelavci (npr. agenti, uradniki), so izključene iz kandidature, razen če dokažejo rehabilitacijo.

(2) Preverbo izvaja Komisija v skladu z načelom sorazmernosti in brez diskriminacije. Novela razširja:

Preverba vključuje tudi člane vodstev političnih strank, če presega 1 % kadrov z ZKS ozadjem.

III. PRIZNANJE IN OBRAČUNAVANJE MNOŽIČNIH POBOJEV

Člen 6

(obsodba pobojev)

(1) Republika Slovenija izrecno obsoja množične poboje, ki so se dogajali pod komunističnim režimom med WWII (npr. poboji civilistov leta 1941–1942 in po WWII (npr. povojni poboji maja–junija 1945, v katerih je umrlo več deset tisoč žrtev v okoli 700 grobiščih). Ti poboji se priznavajo kot zločini proti človečnosti.

(2) Država zagotavlja rehabilitacijo žrtev in njihovih družin, vključno z odškodnino in dostopom do grobišč za eksumacijo in dostojno pokopavanje.

Člen 7

(preiskave in spomin)

(1) Komisija vodi centralizirano preiskavo vseh množičnih grobišč in arhivskih dokazov o pobojih. V sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino in drugimi ustanovami se ustanovi Nacionalni muzej spomina na žrtve komunizma.

(2) V šolskih učnih načrtih se vključi obvezno poučevanje o pobojih kot del evropske totalitarne zgodovine, v skladu z Resolucijo EU 2009.

(3) Vsako leto 25. maja (dan spomina na povojne poboje) se organizirajo državne komemoracije.

IV. PREPOVED KOMUNISTIČNIH SIMBOLOV

Člen 8

(prepoved uporabe)

(1) Javna prikazovanje, distribucija ali uporaba komunističnih simbolov in pesmi ter prozo je prepovedana na javnih mestih, v izobraževalnih in javnih ustanovah, medijih in političnih shodih.

To velja za rdečo zvezdo, srp in kladivo ter podobne simbole, tudi pesmi ter prozo, ki glorificirajo komunistični režim, podobno prepovedim v Madžarski, Latviji in Litvi.

(2) Izjeme: Uporaba v zgodovinskih, umetniških ali izobraževalnih kontekstih z dovoljenjem Komisije.

(3) Kršitve so upravne globe od 5.000 do 5.000.000EUR za fizične osebe in do 200.000.000 EUR za pravne osebe.

Novela dodaja: Prepoved se razširi na simbolične reference v strankarskih logotipih ali kampanjah klonov ZKS.

V. PREPOVED DELOVANJA ZKS IN NJENIH KLONOV

Člen 9 (novela)

(prepoved organizacij)

(1) Delovanje Zveze komunistov Slovenije (ZKS) in vseh njenih pravnih ali kadrovskih naslednic je prepovedano. To vključuje:

• Neposredne pravne naslednice: Socialni demokrati (SD, prej ZLSD/ZKS-SDP).

• Kadrovske naslednice: Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Zares, Prerod, Pozitivna Slovenija (PS), Stranka Alenke Bratušek (SAB), Stranka modernega centra (SMC), Lista Marjana Šarca (LMŠ), Levica, Gibanje Svoboda, (Svoboda) Desus.
  Če te organizacije propagirajo ali glorificirajo totalitarne komunistične ideje, kulturni marksizem, marksizem-leninizem v obliki, ki upravičuje nasilje ali zatiranje, se prepove njihovo delovanje.

• (2) Državna volilna komisija in Ministrstvo za notranje zadeve pregledajo registracijo strank v roku 2 mesecev od uveljavitve novele; če dokažejo 1 % kadrov z ZKS ozadjem prek arhivov (člen 4), se stranke razpustijo ali prepovejo. Komisija izda javno poročilo o preverbi.

• (3) Presežna premoženja ZKS in njenih klonov se prenesejo na državno blagajno za podporo žrtvam komunizma. Izjema: Stranke se lahko distancirajo z javno obsodbo ZKS in totalitarizma (npr. sprejetje resolucije o pobojih), podobno madžarskemu zakonu o totalitarizmu.

Člen 10 (nov)

(preverba strank)

(1) Komisija vodi centralizirano preverbo kadrovskih povezav z ZKS za vse registrirane stranke. Kriteriji: število bivših članov ZKS (iz arhivov), udeležba v Udbi ali glorifikacija režima v programih.
(2) Stranke z več kot 1 % povezanimi kadri morajo v 3 mesecih izvesti interno lustracijo ali se razpustijo.
(3) Letno poročilo Komisije se objavi na spletu in predloži Državnemu zboru.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

Člen 11

(kazni)

(1) Glorifikacija komunističnega režima ali zanikanje množičnih pobojev je kaznivo dejanje in se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 EUR ali zaporom najmanj 5 in do 30 let.
(2) Sistematično prikrivanje arhivov ali uničenje gradiva se kaznuje z zaporom od 5 do 15 let
(3) Ukrepi so v skladu s Kazenskim zakonikom RS in ESČP standardi. Novela dodaja: Kazni za stranke-klone: globe najmanj 1.000.000 EUR za propagando totalitarizma.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 12

(prehodne določbe)

(1) Komisija se imenuje v roku 3 mesecev od uveljavitve; sestavljajo jo neodvisni strokovnjaki, zgodovinarji in predstavniki žrtev.
(2) Vsi obstoječi zakoni (npr. Zakon o arhivih) se uskladijo s tem zakonom v roku 3 mesecev. Novela zahteva takojšnjo preverbo strank po členu 9 in 10.
(3) Ta novela začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.V Ljubljani,