Pred šestimi stoletji so v Pragi ljudje skozi okno vrgli tiste, ki so zlorabljali oblast.

Ta “defenestracija” ni bila zgolj nasilno dejanje, temveč simbol – klic po pravičnosti, po koncu samovolje in pokvarjenosti.

Danes ne živimo več v času mečev in gradov. A vzdušje, ki ga je takrat rodila korupcija, birokratski cinizem in brezbrižnost do malega človeka, se zdi znova nevarno znano.

Ljudje čutijo, da plačujejo več, a dobijo manj.
Davki rastejo, a šole, zdravstvo in pravosodje se dušijo pod neučinkovitostjo.

Zaupanje v institucije pada.

A namesto da bi metali ljudi skozi okna, lahko danes mečemo laži, korupcijo in dvoličnost skozi vrata resnice.

Defenestracija 21. stoletja pomeni prelom s starim sistemom — ne z nasiljem, temveč z voljo, pogumom in vztrajnostjo.

Vsaka volilna skrinjica, vsak razkrit škandal, vsaka zahteva po preglednosti je kamen v novi zgradbi poštenosti.

Ko ljudje izgubijo zaupanje, demokracija izgubi tla.
Zato je danes čas, da se vprašamo:

Ali bomo spet čakali, da nekdo drug odpre okno, ali ga bomo odprli sami?