🕯️ Dan spomina na mrtve – spoštovanje, spomin, hvaležnost

• 1. november je dan, ko se Slovenci in Slovenke zberemo v tišini in spoštovanju do vseh, ki so nas zapustili.

• Na ta dan prižgemo svečo, položimo cvet, se spomnimo topline, besed in dejanj naših najbližjih ter vseh, ki so zaznamovali našo skupno zgodovino.

• To ni le praznik spomina, ampak tudi praznik povezanosti med živimi in tistimi, ki so odšli.

Za Glas upokojencev Slovenije ima ta dan poseben pomen. Spomin na mrtve nas opominja, da vrednote kot so solidarnost, sočutje in spoštovanje preteklosti ne smejo nikoli ugasniti.

Z vsakim prižganim plamenom ohranjamo tudi del svetlobe, ki jo je v naše življenje prinesla prejšnja generacija.

Naj ta dan ne bo le trenutek žalosti, temveč priložnost za hvaležnost – za življenje, ki ga živimo, in za vse, kar so nam zapustili naši predniki.

Spoštujmo spomin, ohranjajmo tradicijo in bodimo ponosni na korenine, ki nas povezujejo kot narod.

🕯️ Poslanica ob dnevu spomina na mrtve

Danes je dan, ko se svet za trenutek ustavi.

Ko se zdi, da se čas upočasni, misli pa nas nežno popeljejo k tistim, ki jih pogrešamo.

K tistim, ki so bili del našega življenja, našega srca, naše zgodbe.

november ni le dan žalosti – je dan hvaležnosti.

Dan, ko se spomnimo, kako dragoceni so trenutki, ki jih delimo z ljudmi, ki jih imamo radi.

Naši bližnji so odšli, a niso izginili.

Ostajajo z nami v spominih, v besedah, ki so nam jih pustili, v naukih, ki so jih sejale njihove dlani.

Vsaka sveča, ki danes gori, je svetloba, ki povezuje preteklost in sedanjost.

Vsaka iskra plamena govori: “Hvala. Ne pozabljamo.”

Ko stopimo na pokopališče, med morje cvetja in tisoče sveč, začutimo nekaj večjega od nas samih.

Tišina, ki obdaja, nosi glasove tistih, ki so nekoč govorili, se smejali, nas učili in ljubili.

V tej tišini ni praznine – v njej je spomin, je življenje, je nadaljevanje vsega, kar so oni začeli.

Ta dan je tudi ogledalo.

Spomin nas uči ponižnosti.

Uči nas, da je vsak trenutek, ki ga imamo, dar.

Da nič ni samoumevno – ne ljudje, ne besede, ne dotiki.

Da je vredno živeti z odprtim srcem, ker nikoli ne vemo, koliko časa nam je namenjeno.

Zato danes prižgimo svečo z mislijo, da ne gorijo samo za tiste, ki jih ni več,temveč tudi za nas, ki ostajamo – da bi svetloba v nas ostala živa, močna in sočutna.

Naj ta dan spomina ne bo le dan žalosti, temveč tudi dan miru.

Dan, ko se spomnimo, da nas ljubezen povezuje tudi onkraj časa in prostora.

In da so naši bližnji vedno tu – v vsakem dihu, v vsakem sončnem žarku, v vsakem trenutku, ko izberemo dobroto pred brezbrižnostjo.

🕯️🕊️

Andrej Peterle