ZAKON O PREPREČEVANJU ZLORABE DROG IN OBVEZNEM ZDRAVLJENJU ZASVOJENCEV

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (namen zakona)
Namen tega zakona je zaščititi prebivalstvo Republike Slovenije pred posledicami zlorabe prepovedanih drog, zmanjšati kriminal, povezan z drogami, ter zagotoviti učinkovito zdravljenje oseb, ki so razvile zasvojenost.

II. KAZENSKE DOLOČBE

2. člen (trde droge)

• Za posedovanje, distribucijo ali preprodajo trdih drog (heroin, kokain, metamfetamin, MDMA, LSD, nove psihoaktivne substance) se določi kazen:
  1 gram = 1 leto zapora.

• Količina sešteva skupno čisto maso droge ali droge pripravljene za uživanje, odvisno kaj je težje za obsojenca

3. člen (marihuana in hašiš)

• Za posedovanje, distribucijo ali preprodajo marihuane in derivatov se določi kazen:
  1 gram = 1 mesec zapora.

4. člen (fentanyl in njegovi derivati)

• Zaradi izjemne nevarnosti in smrtnosti fentanyla se določi strožji režim:
  1 gram fentanyla = 50 let zapora.

5. člen (nove in neznane droge)

• Vse nove psihoaktivne substance, ki jih trenutno ni na seznamu, se avtomatično obravnavajo kot trde droge iz 2. člena.

• Vlada ali ustrezno ministrstvo RS mora seznam dopolniti v treh dni od zaznave nove droge

III. ZASVOJENOST IN ZDRAVLJENJE

6. člen (zasvojenci kot bolniki)

• Osebe, ki so zasvojene, se obravnavajo kot bolniki in so obvezno vključene v program zdravljenja z ibogainom.

• Zdravljenje poteka v specializiranih centrih v Sloveniji, ki uporabljajo kombinacijo afriškega tradicionalnega znanja in sodobnega nadzora (medicinska spremljava).

7. člen (obvezno zdravljenje)

• Zdravljenje je obvezno za vse zasvojence, ki niso bili obsojeni kot preprodajalci ali distributerji.

• Oseba se lahko po končanem zdravljenju vključi v družbo brez kazenskega postopka.

IV. VAROVALKE PROTI ZLORABI

8. člen (ločitev med zasvojenci in preprodajalci)

• Status zasvojenca se upošteva izključno pri osebah, ki niso razpolagale s količino drog nad pragom za lastno uporabo.

• Prag za lastno uporabo določi Ministrstvo za zdravje.

9. člen (prepoved izogibanja kazni)

• Če oseba, ki se ukvarja s preprodajo, distribucijo ali proizvodnjo, zatrjuje, da je zasvojena, se to ne upošteva kot razlog za nižjo kazen.

• Takšna oseba se kaznuje po določbah iz 2.–5. člena, hkrati pa je lahko vključena v zdravljenje zasvojenosti v okviru zaporskega sistema.

V. IZVRŠEVANJE KAZNI

10. člen (zaporniški režim)

• Kazni se prestajajo v zavodih s strogim režimom, primerljivim z ameriškim zaporom tipa Florence.

• Pridni in sodelujoči zaporniki imajo pravico do zmanjšanja kazni za polovico.

• Če zapornik posreduje ključne informacije, ki razbijejo kriminalne združbe, se oprosti nadaljnje kazni.

VI. RAZLAGA IN STRATEGIJA

1. Ustavna vprašanja

• Zakon posega v temeljne človekove pravice, vendar se utemeljuje na zaščiti zdravja naroda (35. in 72. člen Ustave RS).

• Sorazmernost se zagotovi z razlikovanjem med uporabniki (zdravljenje) in preprodajalci (kaznovanje).

2. Javnomnenjski odziv

• Javnost bo najverjetneje deljena:

  • del bo zakon podpiral zaradi želje po varnosti in “čistih ulicah”,

  • del bo kritiziral zaradi strogosti kazni.

3. Medijska strategija

• Ključni poudarek: odvračalni učinek.

• V Indoneziji in v Sigapurju so ekstremne kazni prinesle drastično zmanjšanje trga trdih drog.

• Sporočilo: “Slovenija ne bo raj za mafijo.”

4. Odvračalni učinek – drastično zmanjšanje prodaje drog

• Stroge kazni naredijo distribucijo drog pretežko in preveč tvegano.

• Tveganje 1000 let zapora za kilogram heroina ali 50.000 let zapora za kilogram fentanyla pomeni, da mafija izgubi ekonomski interes.

• Rezultat: drastično zmanjšanje ponudbe drog, posledično tudi padec števila novih zasvojencev.

5. Ibogain kot rešitev

• Zasvojence se ne kaznuje, ampak zdravi.

• Slovenija postane prva država v EU, ki uvede celosten protokol ibogain terapije.

• Kombinacija odvračanja in zdravljenja zagotavlja dolgoročni učinek.